Tudi občinska uprava bi svojim občanom privoščila cenejše komunalne storitve

Te dni je med občani občine Cerknica zaokrožil dopis tako imenovane Iniciative za transparentno določanje višine cen komunalnih storitev v občini Cerknica, ki na župana Marka Ruparja in vodstvo Javnega podjetja Komunala Cerknica naslavlja vprašanja in dileme v povezavi s podražitvami komunalnih storitev v občini Cerknica.

 

Občinska uprava občine Cerknica z županom Markom Ruparjem je prva, ki bi občankam in občanom privoščila nižje cene komunalnih storitev, vendar je, če želimo kot dober gospodar ohraniti likvidnost Javnega podjetja Komunala Cerknica in vzdržen občinski proračun, to nemogoče. Popolnoma razumemo, da se občani sprašujejo, zakaj imajo po drugih občinah cene komunalnih storitev cenejše, vendar je treba poudariti, da na področju komunalnih storitev in vodovodnega omrežja nimamo sistema omrežnin, tako kot velja pri elektro storitvah, ko vsi državljani, ne glede na kraj bivanja, za omrežje prispevamo enako, ampak je cena vodarine pogojena s številnimi dejavniki – število prebivalcev na oskrbovanem območju; dolžina omrežja; specifika vodnega vira (zajetje ali vrtina, globina črpanja); kakovost vodnega vira (vrsta priprave – čistilna naprava za pitno vodo – UF, peščeni filter …); stanje omrežja – možnost sekundarnega onesnaženja (zagotavljanje sekundarne dezinfekcije); velikost in število sistemov (na vseh je treba zagotavljati nadzor – daljinski in fizični, spremljati postopek priprave pitne vode, z analizami spremljati kakovost pitne vode, spremljati stanje objektov, izvajati košnjo in čiščenje objektov …).

 

In vsi ti dejavniki občanom občine Cerknica niso v prid. Treba je vedeti, da so vodni viri za občino Cerknica kraški vodonosniki, ki so zelo ranljivi viri pitne vode in je zagotavljanje neoporečne pitne vode zelo zahtevno in drago. Po drugi strani ima Občina Cerknica 65 naselij in je po površini 19. največja občina, po številu prebivalcev pa je na 50. mestu; posledica razpršene gradnje je večje število zelo razvejanih vodovodnih sistemov. V občini Cerknica imamo tako osem ločenih vodovodnih sistemov v skupni dolžini 176 km. Na področju odvajanja in čiščenja je zgrajeno 54 km kanalizacijskega omrežja, ki se zaključi na šestih čistilnih napravah. Dražji način priprave zaradi geoloških danostih, številna črpališča, vodohrani, majhno število uporabnikov glede na dolžino sistema, zamude pri vlaganju v vodovodne sisteme … so faktorji, ki jih pri ceni storitev pač ne moremo zanemariti. 

Materiali, s katerimi se je v preteklosti gradilo vodovode (PE, PVC), imajo pričakovano življenjsko dobo od 20 do 33 let, odvisno od profila cevi. Na območju Cerknice imamo danes še 25 km vodovodnega omrežja, ki je starejše od 50 let, ter 71 km vodovodnega omrežja, ki je starejše od 30 let, skupaj torej 96 km vodovoda, ki ga je treba nujno obnoviti. Posledica dotrajanih cevovodov so seveda številne napake, ki se odpravljajo v najkrajšem možnem času.

Leta 2011 se je uvedla omrežnina, ki predstavlja amortizacijo omrežja. Občina Cerknica vsa zbrana sredstva amortizacije namensko vloži v obnovo ter izboljšave omrežja, del sredstev se dodatno zagotavlja iz proračuna. Od leta 2011 je bilo tako obnovljenih že 31,408 km omrežja v vrednosti 4.905.442,58 evra. Pred letom 2011 se namenska sredstva (amortizacija) za obnovo vodovodov niso zbirala in se stari dotrajani vodovodi niso obnavljali, vlagalo se je le v širitev omrežja. Do leta 2011 je bila prioriteta Občine Cerknica zagotoviti javni vodovod v praktično vseh zaselkih na območju občine. Danes tako nimajo javnega vodovoda le naselja Gora, Kranjče, Koščake, Korošče, Rakov Škocjan in del Gorenjega Jezera (skupaj 60 prebivalcev), ostalih 99,5 odstotka prebivalcev ima omogočeno priključitev na javni vodovod. Ob tem je treba poudariti, da je bila občina zaradi spremembe zakonodaje prisiljena prevzeti vaške vodovode in jih predati v upravljanje JP Komunala Cerknica (Gorenje Jezero, Begunje, Selšček, Grahovo ...). Vaški vodovodi so bili v izredno slabem stanju, nekaj pa jih je občini že uspelo sanirati. Posebno izstopajoč je primer vodovoda Cajnarje. Občina je leta 2008 zgradila novo vodovodno omrežje, vrednost naložbe je bila 1.417.780 €. Občani so se sicer priključili na javni vodovod, še vedno pa naj bi uporabljali svoj vaški vodovod, tako je količina prodane vode izredno majhna. Stroške tako izgradnje (amortizacija) kot tudi obratovanja pa krijejo vsi občani, saj mora biti cena vode skladno z zakonodajo enotna na celotnem območju občine. Ne pa tudi države, o čemer bi bilo smoterno razmisliti.

 

O tem, da so občani večjih, ruralnih občin, z razvejano infrastrukturo in majhnim številom prebivalcev v neenakopravnem položaju, nameravamo z dopisom opozoriti Skupnosti občin Slovenije in pristojno ministrstvo. Zavzeli se bomo za zakonske spremembe, po katerih bi tudi občani občin, kjer je pridobivanje vode enostavnejše, predvsem pa cenejše, solidarnostno prispevali za vodooskrbo odročnejših naselij.