Občina Cerknica regijska zmagovalka

Konferenca Zlati kamen je vsakoletno srečanje deležnikov s področja lokalne samouprave. Na dogodku v sklopu raziskovalnega projekta o razvojnem napredku slovenskih občin podelijo tudi naziv Zlati kamen. Za nagrado se je potegovala tudi občina Cerknica, ki je bila med preostalima finalistkama občino Vrhnika in občino Postojna s strani strokovne komisije prepoznana kot razvojno najperspektivnejša občina v regiji Osrednja in Jugovzhodna Slovenija z Notranjsko. Osnova za selekcijo 12 kandidatk (po tri za vsako od štirih regij) je kompleksna večmesečna analiza občin, ki vključuje pregled kvantitativnih kazalnikov, vključenih v indeks ISSO, kvalitativno analizo občin, kjer razčlenjujejo vrsto »mehkih« dejavnikov ter vsebinski pregled ključnih projektov občin. Glavno nagrado Zlati kamen 2023  je prejela občina Ankaran. 

Župan Marko Rupar je zadovoljen, da je napredek občine Cerknica izstopal med 212 slovenskimi občinami. Gre za rezultat dobrega sodelovanja vseh zaposlenih v občinski upravi z občinskim svetom, javnimi zavodi, društvi in seveda občani. Župan se zahvaljuje za vse konstruktivne predloge in pripombe, ki usmerjajo v napredek občine.

 

 

"Cerknica nima velikih projektov z zvenečimi imeni. O dosežkih v kraju govorijo bolj kot ne zadržano. Toda vrednosti merljivih kazalnikov dokazujejo, da se kraj razvija vztrajno, predvsem pa celovito in uravnoteženo. To lahko razberemo tudi iz občinskih dokumentov: Cerknica je med maloštevilnimi kraji, kjer dajejo za področja kot sta kultura ali varnost skoraj toliko denarja kot za ceste. Razvojne projekte najdemo po celotnem območju občine, precej pozornosti pa dajejo tudi ranljivim skupinam. Za največji biser občine – Cerkniško jezero – vzorno skrbijo v okvirih nagrajenega Notranjskega parka. Pri tem je posebej zgledno, kako so v delovanje parka vpletli prebivalstvo in druge deležnike – in ta povezovalnost sodi med značilnosti občine. O močni socialni koheziji in o poudarjeni skrbi za okolje pričajo tako kazalniki kot pogled na aktivnosti. V občini so začeli skrbeti za varčevanje z energijo, vrsta projektov meri na samooskrbo, rabo lesa, obnovo degradiranih objektov ter ohranjanje kulturne dediščine (obrti) – vse to so elementi odpornosti. Povezanost prebivalcev v občini pa ne pomeni, da je kraj navzven zaprt – to vidimo že v odzivu na humanitarno krizo v Ukrajini."