Usmeritve ob pojavu sušice borovih poganjkov

V noči z 26 na 27. junij 2025 je bilo tudi območje Cerknice in predvsem Planine nad Postojno prizadeto od močne toče (površina najhuje poškodovanega območja gozdov meri približno 10 hektarjev). Že v sredini julija so na najbolj prizadetih območjih začele rjaveti krošnje borov (rdečega bora nad Planino pri Postojni in črnega bora nad Cerknico). 

Morfološka analiza, ki jo je izvedel Gozdarski inštitut je potrdila, da je sušenje borov povzročila zajedalska gliva (Diplodia pinea), ki je okužila rane na skorji. Bolezen, ki jo imenujemo sušica najmlajših borovih poganjkov, se pojavi predvsem na občutljivih borih, ki so v stresu zaradi suše, toče, pomanjkanja hranil … Bori imajo namreč v primerjavi z drugimi drevesnimi vrstami izredno veliko število splošno razširjenih in nevarnih glivičnih bolezni. 

Bolezen že od daleč prepoznamo po osutosti borovih krošenj in posameznih suhih vejah. Simptomi sušice najmlajših borovih poganjkov se najpogosteje kažejo v porjavelih enoletnih poganjkih, pri borih v večjem stresu pa lahko odmrejo tudi 3-4 letne veje, včasih tudi cele veje in na odmrlih poganjkih lahko opazimo številne smolne kapljice. Obolelo drevo lahko izgubi iglice in propade že v mesecu dni, lahko pa boj z boleznijo traja več časa in drevo po koncu sušnih let znova ozeleni. Z napredovanjem bolezni se sčasoma pojavi modrenje lesa, ki razvrednoti kakovostnejši les. Gospodarska škoda se torej odraža na več nivojih: zaradi predčasnega poseka dreves, zaradi manjše vrednosti posekanega lesa in zaradi povečanih stroškov obnove takega gozda. 

USMERITVE ZA GOSPODARJENJE: Drevje, ki ima več kot 80 % vej odmrlih ni ustrezno za nadaljnjo vzgojo, poleg tega pa tudi sortimenti iz okuženih dreves naglo izgubljajo vrednost. Močno okuženo drevje ali izdelane sortimente v vegetacijski dobi napadejo sekundarni in terciarni škodljivci borov. Kjer gre za tako poškodovano drevje svetujemo lastnikom posek. Kjer gre za manjšo intenziteto poškodb, pa naj lastniki stanje drevja spremljajo.

 mag. Boštjan Jež, ZGS KE Cerknica