Odkritje spomenika Adolfu Obrezi

24. 6. 2025
Kip politika, župana, trgovca, deželnega poslanca, državnega poslanca, posestnika Adolfa Obreze je četrti doprsni kip, ki ga je oblikovala akademska kiparka Milena Braniselj. Pred knjižnico so že doprsni kipi pesnika, prevajalca in esejista Jožeta Udoviča, raziskovalca Cerkniškega jezera, krasloslovca, politehnika in slikarja Franca Antona Steinberga,  psihiatra in profesorja dr. Alfreda Šerka ter pred rojstno hišo Frana Gerbiča še doprsni kip skladatelja, pevca in pedagoga. Včeraj, 23. junija 2025, sta doprsni kip Obreze odkrila župan Marko Rupar in direktorica Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica Marija Hribar, ki je predstavila njegov življenjepis. 
 
Adolf Obreza se je rodil 7. 9. 1834 v italijanski Gorici, umrl pa je 26. 9. 1886 v Cerknici. Kot lahko preberemo na spletni strani notranjci.si:
"V Gorici je dokončal pet razredov gimnazije in se nato preselil v Cerknico, kjer je po stricu podedoval hišo s posestvom.
V letih od 1860 do 1870 je bil župan v Cerknici. 12. junija 1870 je otvoril enajsti vseslovenski tabor, na katerem se je v Cerknici zbralo okrog 8.000 ljudi. Taborsko gibanje so podpirali tako mladoslovenci kot staroslovenci. Poleg splošnih zahtev po Zedinjeni Sloveniji v eno skupno celoto so zahtevali tudi vpeljavo slovenskega jezika v vse urade in šole, razširitev samouprave pri občinah in opozarjali na lokalne probleme.
V kranjskem deželnem zboru je kot poslanec deloval v letih od 1874 do 1877. Med 1884 in 1886 je zastopal kmečke občine Cerknica, Lož, Postojna, Logatec, Senožeče in Bistrica. Bil je član šolskega odseka, izvoljen kot namestnik v deželno komisijo za uravnavo zemljiškega davka, finančnega in gospodarskega odseka. Govoril je večinoma le kot poročevalec odsekov. Leta 1877 je v deželnem zboru zahteval, naj se v Cerknici ustanovita okrajno sodišče in davkarija, oziroma vsaj izločitev Cerknice iz logaškega sodnega okraja in dodelitev Ložu.
V dunajskem državnem zboru je deloval od 1879 do smrti 1886. Kot poslanec je po vstopu v t. im. Hohenwartov klub grofa Karla von Hohenwarta, ki je leta 1871 prepovedal taborska zborovanja na Slovenskem, deloval v železniškem, pristojbinskem, užitninskem in borznem odseku. Zavzemal se je za gradnjo železnice Ljubljana-Karlovec in za zakonski načrt glede privolitve in pogojev za kamniško železnico in za železniško zvezo Trst-Hrpelje.
Podpiral je Liechtensteinov in Lienbacherjev predlog o spremembi šolskega zakona in znižanju šolske obveznosti.
Med leti 1880 in 1884 je izdal pet poročil o svojem delovanju v državnem zboru. V njih je hvalil tedanjo avstrijsko vlado Karla Hohenwarta in Eduarda Taffeeja ter Andreja Winklerja, deželnega predsednika Kranjske, ki se je kot eden redkih narodnozavednih Slovencev v vodstvu zavzemal za enakopraven položaj Slovencev in slovenskega jezika v deželi.
V Slovenskem narodu je objavil članka Trgovinske napake pri južnej železnici in Najdba poganskega pokopališča blizu trga Cerknice."
 
Na dogodku pred cerkniško knjižnico je ustvarjalni opus domače kiparke Milene Braniselj predstavila umetnostna kritičarka Polona Škodič. Prireditev je povezovala Maruša Mele Pavlin, nastopili pa so člani Godbe Cerknica.