Razstava posvečena Ivanu Matičiču

Za ekipo cerkniške knjižnice in številne prebivalce Ivanjega sela, Unca in Rakeka je bil 20. december še posebno svečan dan. V osrednji enoti knjižnice je bila odprta razstava posvečena 130-letnici rojstva pisatelja, publicista, tiskarskega strokovnjaka in velikega domoljuba Ivana Matičiča, ki je luč sveta ugledal 27. decembra 1887 v Ivanjem selu, v Cvirglovi rodbini. Razstava je še toliko bolj svečana, ker so razstavljeni originalni eksponati in dokumenti iz pisateljeve zapuščine, ki so našli svoje mesto v domoznanski zbirki Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica.

Potem, ko so obiskovalci prisluhnili skladbam učencev Glasbene šole Frana Gerbiča je vse prisotne nagovoril župan občine Cerknica Marko Rupar. V svojem nagovoru je poudaril, da se v domače kraje vrača slovenski literat, ki je bil v preteklosti spregledan in prezrt. Da občina take projekte podpira, dokazuje tudi nedavno sprejeti odlok občinskega sveta, ki je na pobudo knjižnice poimenoval enoto na Rakeku po rojaku Ivanu Matičiču. Dar Matičičevih svojcev, sina, akademika in Prešernovega nagrajenca, Janeza Matičiča, hčerke, profesorice Polonce Matičič Štefančič, in vnuka, prof. dr. Sama Štefanca, je znak velikega zaupanja in priznanja kolektivu knjižnice in domoznanskega oddelka.

Direktorica knjižnice Marija Hribar je osvetlila Matičičevo življenjsko pot in njegovo pokončno držo v težkih zgodovinskih obdobjih slovenskega naroda. Velik domoljub, Maistrov prijatelj in soborec in klena notranjska korenina, navkljub težkim preizkušnjam, ni odstopal od svoje drže in prepričanja. Njegova bogata zapuščina pa kaže na to, da je ljubil pisanje. Posvečal se mu je z vso predanostjo, čeprav številna dela niso dosegla bralcev.

O literarni vrednosti in prizadevanjih Ivana Matičiča je spregovorila biografinja in slovenistka Marija Žebovec. Orisala je vrednost in pomen posameznih Matičičevih del ter njegovo navezanost na rodno notranjsko zemljo, Menišijo in rojstni kraj. Vse te pejsaže, njegovo ljubezen do slovenstva in stoičnost je mogoče začutiti v Matičičevih delih. Žebovčeva je opozorila, da številna Matičičeva dela še vedno čakajo na prvo predstavitev bralcem.

O tem, kako je zapuščina Ivana Matičiča prišla v domoznansko zbirko, je spregovoril Bogdan Urbar. Kljub temu, da so bile velike tendence državnih in pokrajinskih arhivov po prevzemu gradiva, pa so se svojci odločili, da gradivo predajo cerkniški knjižnici, ki ga je tudi strokovno obdelala. Skupno je v zbirki 2360 strani dokumentov, 74 reviji, 62 fotografij, 12 zvezkov, 195 dopisnic, 134 ovojev in kuvert, 25 razglednic in 23 zemljevidov. Na nadaljnjo obdelavo še dobra tretjina dokumentov.

Bogata razstava, ki so se je udeležili tudi Matičičevi sorodniki, bo obiskovalcem na voljo do sredine januarja.

Avtor: Bogdan Urbar

Fotograf: Ljubo Vukelič